Zdaj govori profesor umetnostne zgodovine

»Po odkritju podpisa in letnice lahko začnemo gledati stvari drugače in poskusimo to spoznanje dopolniti z iskanjem po arhivih.«

»Zavedati se moramo, da si ta čas pogosto predstavljamo kot dosti manj mobilen, kot je v resnici bil. In umetniki so popolnoma brez težav hodili iz ene dežele v drugo.«

»Ta ideja, da je treba staro srednjeveško stolnico podreti, kaže na nov odnos do umetnosti in do tega, kaj želijo v Ljubljani narediti.«

»Večinoma so to bili izobraženci. V glavnem je šlo za plemstvo, tudi za mlado plemstvo, ki se je šolalo v Italiji in deloma v avstrijskih deželah, ampak vsi so seveda poznali tudi dogajanje v Italiji.«

»Po drugi strani je šlo za bogate trgovce, ki dostikrat niso bili tako izobraženi, so pa imeli ogromno denarja, dostikrat so tudi že bili poplemeniteni, svoj denar pa so želeli vlagati v nekaj, kar bi jih predstavljalo.«

»Čeprav imamo kar nekaj podatkov na to temo, torej imamo pogodbe, izplačila umetnikom, za naš prostor kakšne natančne primerjalne analize še ni bilo narejene.«

»Ljubljana v drugi polovici 18. stoletja že nekako izstopi iz zlatega obdobja baročnega razcveta, potem pa počasi ta kakovost tudi lokalnih mojstrov plahni.«